Gratiniran fižolov ragu - po domače: Prebranec

Nekatere stvari so najboljše, ko se ne komplicira. Prebranec je prebranec, enostavno kot pasulj. Če želimo zveneti bolj sofisticirano, ga lahko poimenujemo tudi drugače. :)

 Tako izgleda, ko ga zmanjka. Polna glinena posoda pa izgleda tako:

Garfieldova pojedina - mesna lazanja

V poplavi vseh dobrot me velikokrat premamijo "navadne" jedi. Tokrat ima to posebno mesto lazanja. Mesna lazanja brez nepotrebnih dodatkov. Recept mislim, da pripada mojstru Goljatu, nisem pa čisto prepričana... :)

Korenčkova juha z ingverjem

Navdih za korenčkovo juho z ingverjem pa sega do decembrskega smučanja... V hladnih zimskih dneh korenje poskrbi za poživitev s svojo prekrasno oranžno barvo, medtem ko ingver doda čudovito, rahlo pikantno noto okusu. Super kombinacija!

Svet enolončnic: ričet

Jesen... Prav paše po vročem poletju, seveda smo do zdaj imeli bolj indijansko poletje s toplim vremenom. Prihajajo pa hladnejši dnevi, takšni, v katerih raje sežemo po hrani "na žlico". Po mojem mnenju je vsaka hrana dobra, če je dobro pripravljena. Način priprave je tudi razlog, zakaj nekateri določenih jedi ne jedo, kljub vsemu obstajajo izjeme (ki potrjujejo pravilo). Jesen, zima in zgodnji meseci pomladi so vsekakor tisti, v katerih se več kuha v enem loncu - golaž, jota, ričet, kisla repa itd. Najboljše pri vsem je, da so jedi s pogrevanjem vedno boljše, imajo več okusa in še kuhanju se izognemo za kak dan ali dva. :) Tokrat se je v loncu (na)kuhal ričet.

Testenine z omako iz poletne zelenjave

Ko je konec poletja, je navadno pridelek na vrtu največji - vse dozoreva. Ko ne veš, kam bi s paradižnikom, jajčevci, papriko itd., je priprava prave domače zelenjavne omake odlična izbira. Poleg lahko dodamo še salamo in dobimo testenine po cigansko ali pa kakršnokoli drugo meso, narezano na kocke, kar bi se najbrž odlično podalo tudi k njokom ali rezancem...

Sirov burek

Kakor se mi za nekatere stvari zdi čisto O.K. kupljeno vlečeno testo (recimo za baklavo in zavitke), mi je za burek najboljše domače vlečeno testo. :) Pa pustimo puljenje las, ko se vse trže in se ga ne da lepo razvleči. To se pri domačem vlečenem testu pač dogaja. S prakso pa se verjetnost manjša, kljub temu da se še vedno kdaj pa kdaj pripeti. :)

Paradižnikova juha

Vsako leto imamo ogromno paradižnikov, iz katerih nastane odlična paradižnikova mezga, seveda pa jih je toliko, da jih je treba porabiti še kako drugače. V solati. Z mocarelo in oljčnim oljem na popečenem kruhu. V paradižnikovi juhi. Za sataraš. Za omleto. Pa še kaj se najde, najbrž. 

Tokrat sem kuhala paradižnikovo juho. Mala dva jo imata tako zelo rada, da jo zmažeta en, dva, tri! Za njiju so zraven jušne testenine v obliki zvezdic, z možem si jo pa ustvariva vsak malo po svoje. Če svojega moža ne bi poznala, bi rekla, da je vlivanje čilijevih omak na vsako možno jed žaljivo, ampak vem, da temu ni tako... Pač ima rad pekoče, jaz pa pristno paradižnikovo juho.

Objava številka C: Hamburger, homemade hamburger

Uh, po odkritju super recepta za pripravo bombetk - kruhkov, brez katerih ni pravega hamburger sendviča - je bila priprava hamburgerjev edina logična posledica... :) In zelo okusna, kajpak! Ko smo ga prvič naredili v takšni izvedbi za rojstni dan najmlajšega korenjaka, seveda ni trajalo dolgo, da smo vse skupaj ponovili, tokrat pospremljeno s fotografijami za objavo.

Pečeni rezanci po tajsko

Jedi, ki sta do nedavnega zavzemali primarno mesto med jedmi vzhodnega tipa, sta bili piščanec na sladko-kisli način in govedina po mongolsko. Seveda obstajajo še bolj enostavne reči, ki jih premore vzhodnjaška kuhinja in so enkratne, sploh ko smo omejeni s časom. Tako sem se tokrat lotila pečenih rezancev po tajsko (recept iz knjige).

Spanakopita - grška pita s špinačo in feta sirom

Zdaj sem pa res že do vrh glave nadležna, ampak letos poleti vročina ne popušča. Ob tem je izvirnost za pripravo jedi še toliko bolj pomembna ali pa le bolj pride do izraza. Ker že celo poletje prav diši po morju, je tokratna jed menda tipično grška - spanakopita.

Hobotnica v solati za kosilo

Trudim(o) se, da bi ribe ali morske sadeže jedli vsaj enkrat na teden - to nam bolj ali manj kar dobro uspeva, sploh ker jih imata otroka zelo zelo zelo rada, in to na kakršenkoli način. Tokrat je bila na sporedu hobotnica v solati (s krompirjem, ker je bila za kosilo).

Primorski goveji golaž s polento

Pač, za nekatere stvari (jedi) sem bolj Primorka, kot sem sicer. :) Golaža, tiste primorske inačice, si ne predstavljam brez polente - recimo tako, kot si polnjene paprike v paradižnikovi omaki zamišljam samo s kremastim pire krompirjem. :) In mala dva ga ravno tako obožujeta, in to prav s polento!

Pita s piščancem, sirom in zelenjavo

Danes se je poleg goveje juhe z rezanci na naših krožnkih znašla pita. Sicer precej enostavna, ampak dobro popestri "klasična nedeljska kosila" - čeprav se razen goveje juhe pri nas ob nedeljah ne znajde kaj dosti klasičnega. :) In tudi otroka sta pojedla vsak svoj kos!

Flautas

Pa so spet na vrsti zvitki... :) Meni so prav všeč, ker se jih da uporabiti tako za predjedi, če jih kombiniramo še s krompirjem, solato ali s tistim, kar vam pade na pamet, pa so prav izvrstna glavna jed. Kar se mehiških jedi tiče, sem se pšenične tortilje naučila delati sama - koruznih, menda, tudi ni prav težko narediti, vendar se še nisem toliko potrudila, da bi preverila, kje v Ljubljani z okolico se da dobiti koruzna moka masa harina, iz katere tradicionalno delajo tortilje. Nisem pa niti preverila, kakšne so, če jih delaš iz navadne koruzne moke... :) Tako ostajamo pri pšeničnih, meni osebno so domače pšenične tortilje daleč najboljše, sploh ocvrte so tako lepo hrustljave, da se jim kar ne moreš upreti.

Pica burek

Burek naš vsakdanji... Najbrž za marsikoga, za nas, ki ga delamo doma, ni ravno pogosto na jedilniku, sploh pa ne iz domačega vlečenega testa. Na temo bureka obstajajo tudi diplomske naloge, zdaj o primernosti tega ne bi razpravljala, lahko jih pa poiščete v cobissu. Jaz jo bom ubrala v kuharske vode, in sicer od priprave testa naprej, za nadev pa vsak po svoje, vsekakor pa pripišem še kakšnega klasičnega, preizkušenega ali pa tudi ne... :)

Cvetačna juha s Huferkinega bloga

To je ena tisith juh, v katero se zaljubiš, ko jo enkrat narediš, sploh če si ljubitelj juh. :) Navadno ko Huferka brska po spletu, najde odlične reči, tako je tudi s to juho. In meni ni potrebno več kot enkrat reči, da jo preizkusim.

Okus te juhe je poln, kremast, drugačen od običajne cvetačne juhe, pri kateri cvetačo nabašeš v lonec in zaliješ z vodo, potem pa naj se kuha...Že same sestavine prepričajo, ko pa cvetačo dejansko pražiš, da karamelizira, spremeni svoj vonj in okus, seveda tudi barvo - ampak okus je najbolj pomemben in zmaga. :D

Po švedsko #1: švedske mesne kroglice - köttbullar

Švedske mesne kroglice (köttbullar) so najbrž postale svetovna atrakcija zlasti po zaslugi Ikee, sploh z njeno širitvijo v vse mogoče države. Kljub temu, da se jih lahko naješ za 10 evrov, jih je fino kdaj pripraviti tudi doma, vsaj do Celovca, Vileša ali Zagreba ni treba. :) Da jih bomo jedli v Ljubljani, moramo, menda, pa še vsaj tri leta počakati.

Za vse navdušence sledita dve verziji recepta (ki jih je menda toliko, kolikor je gospodinj na Švedskem). Tak, pri katerem se jih cvre, in tak, pri katerem uberemo bližnjico in jih (za)pečemo v pečici. Zraven lahko postrežemo kuhan krompir, pire krompir, tudi pečenega, solato - po želji.

Naši mali prstki jih imajo najraje samo z omako in marmelado:

Pica (naša domača)

Pica! Juhej!