Najbolj slastni pustni krofi

Sama sem se jih letos lotila malo bolj zgodaj, predvsem z namenom, da jih testiram, preden je pust (ker jih še nikoli nisem delala zares čisto sama) in  da objavim recept za vse tiste, ki mogoče iščete najbolj pravega. Najprej, receptov je mnogo, katerega izberete, je odvisno od vas, sestavine in njihova razmerja pa so pri vseh približno enaka, edino pri sladkorju smo bolj skromni - pri cvrtih zadevah v testo ne damo prevelike količine sladkorja, niti v krofe niti v flancate. Sama sem delala po več receptih, in sicer je eden izmed njih podedovan iz družinske tradicije (prepisan iz tistega najbolj oguljenega oranžnega delovnega zvezka za gospodinjstvo izpred nekaj desetletij - ob priliki fotografiram), ostale sem poiskala na kulinariki, količine sem prilagodila po svoje in tako je nastal recept za odlične krofe, ki ga z veseljem delim z vsemi zainteresiranimi. :) Še pred pustom!

Jabolčna pita

Jabolčna pita je sladica, ki se je spominjam od nekdaj, iz časa svojega otroštva. Pravzaprav se spominjam, da se je doma vsako nedeljo nekaj speklo, največkrat sta prišla na vrsto jabolčni zavitek (štrudelj) in jabolčna pita. Tudi zato, ker je bilo treba porabiti jabolka iz ozimnice. Doma me je čakalo še nekaj jabolk, ki so se medila kar nekaj časa, rezultat pa je bila najbolj sočna jabolčna pita, ki sem jo kdajkoli naredila.

Brizgani piškoti

Receptov za brizgane piškote je mnogo. Dolgo časa sem gledala recept mojstra Goljata, ampak... 20 rumenjakov za pol kilograma moke... Hmmm... No, recept sem seveda samo gledala, toliko jajc pač ne dam za ene piškote. Drugi recept mojstra Goljata pravi 15 rumenjakov in 6 celih jajc na 825 g moke... Tudi to sem dolgo časa samo gledala. Dokler ni Ana objavila recepta mamamie za brizgane piškote - tu potrebujemo samo dve jajci za 400 g moke, uporabimo pa tudi pecilni prašek... Ne me narobe razumeti, saj bi uporabila samo rumenjake, vendar ne 20, kljub temu da vem, da bi bilo testo bolj rahlo in da piškote delam za domačo porabo.

Torta za rojstni dan

Po navadi prvo torto v tekočem letu naredim za ženo moževega brata, moževo svakinjo. V tem primeru naj bi naveza, da moj mož vpraša svojega brata, kakšno torto ima rada njegova žena, delovala, vendar se na koncu izkaže, da je najbolje vprašati kar njo, kaj bi rada. Zaželela si je torto s čokoladnim nadevom in višnjami.

Številke 2014

Najprej en vesel pozdrav, prvo leto je naokrog, kot se spodobi, ga lahko tudi številčno malo obdelamo - eni prej, drugi malo kasneje, spet tretji takrat, ko imamo čas. Tako za zanimivost.

O.k., v petek med 21. in 22. uro po lokalnem času je število ogledov preseglo deset tisoč (brez mojih, seveda, in to prav na vseh elektronskih napravah, preko katerih dostopam), jupi! :) Sem prav vesela! Sploh glede na to, da blog ni bil javno dostopen od vsega začetka, tako da sem še bolj ponosna. Vesela sem, ker vem, da me spremljajo praktično vsi, ki mi nekaj pomenijo, zelo vesela sem pa tudi tistih ostalih, naključnih obiskovalcev, zaradi katerih dejansko objavljam - da poustvarjajo, dobijo ideje in mogoče tudi delijo kakšno misel na blogu (teh je dejansko zelo (pre)malo).

Francoska štruca (baguette)

Od nekdaj je bela francoska štruca nekaj posebnega, odkar smo se jih najedli v Parizu, pa sem si želela, da bi jo scoprala tudi sama. Ker ima napo ogromno receptov za pekovske reči, takšne in drugačne, in ker je med ostalimi recepti za francosko štruco ta precej enostaven, sem ga pač izbrala za začetek. Kislega testa še nisem delala, niti ne vem, če se mi da cel teden ukvarjati za malo testa, ki ga potrebujem na koncu... No, pa pojdimo lepo po vrsti.

Kivijeva marmelada

Za vse tiste, ki mislite, da se iz eksotičnega sadja ne da skuhati odlične marmelade, je prav tukaj in zdaj ta objava dokaz, da se da... In še dobra je! :) Že drugo leto zapored se jeseni in zgodaj pozimi dobesedno valjamo v kiviju, ki dozori pri dedku in babici. Daleč od tega, da ga ne bi marali, ampak preveč je preveč in namesto, da bi postal preveč zrel, dobil tisti neprijetni okus in na koncu segnil, sem se odločila, da ga spravim na varno - v marmelado. Idejo sem že pred časom zasledila na Huferkinem blogu, ampak sem si delo vseeno še malo olajšala.

Ocvirkova potica

Ravnokar pečena ocvirkovca je že sama po sebi nekaj veličastnega. Sploh pa se prileže, kadar je za kosilo jota. Mi jo imamo že drugo leto zapored na katedralnem prednovoletnem druženju. Pa nikoli ne ostane... :)

Krekerji

To je spet eden tistih receptov, na katerega naletiš "pomotoma" in se ti zdi, da tole bi pa tudi ti jedel. Ker je bila priložnost in je recept obljubljal, da bom v 20 minutah končala, sem se pa lotila. Potrebujemo samo nekaj sestavin, ki jih imamo večinoma vedno doma, tako da sploh ni bilo treba ničesar načrtovati (kar se nakupov tiče).

Pica burek

Burek naš vsakdanji... Najbrž za marsikoga, za nas, ki ga delamo doma, ni ravno pogosto na jedilniku, sploh pa ne iz domačega vlečenega testa. Na temo bureka obstajajo tudi diplomske naloge, zdaj o primernosti tega ne bi razpravljala, lahko jih pa poiščete v cobissu. Jaz jo bom ubrala v kuharske vode, in sicer od priprave testa naprej, za nadev pa vsak po svoje, vsekakor pa pripišem še kakšnega klasičnega, preizkušenega ali pa tudi ne... :)