To je spet eden tistih receptov, na katerega naletiš "pomotoma" in se ti zdi, da tole bi pa tudi ti jedel. Ker je bila priložnost in je recept obljubljal, da bom v 20 minutah končala, sem se pa lotila. Potrebujemo samo nekaj sestavin, ki jih imamo večinoma vedno doma, tako da sploh ni bilo treba ničesar načrtovati (kar se nakupov tiče).
Potrebujemo:
Jedce (to ni težko),
pekač, obložen s peki papirjem,
pečico, segreto na 200 °C in:
250 g moke,
100 ml olivnega olj ali maščobe po izbiri,
100 ml kisle smetane,
50 g sveže naribanega parmezana - pravega ali pa raje nič,
pol čajne žličke soli,
mrzla voda (po potrebi) ter
poljubne začimbe, ki jih vmešamo v testo, in ostali dodatki.
Vse sestavine zgnetemo v testo, meni je pomagal robot, in ga razvaljamo (na peki papirju, kot za piškote) na debelino približno 3 mm. Položimo na pekač (na tej stopnji lahko posujete s poljubnimi dodatki - sol, začimbe, semena, še več sira...) in razrežemo z nožem za rezanje pice ali s koleščkom za razrez testa, če nimate ne prvega ne drugega pa kar z nožem. Lahko jih še po dolgem in počez prepikate z vilico, da bojo bolj pristni. Pekač postavimo v segreto pečico in pečemo 15 minut oziroma dokler se zlato rjavo ne zapečejo. Ko so pečeni, počakamo, da se ohladijo nato pa v akcijo!
Izjava moža: "Mmmmm, so dobri krekerji. Majo neki not... da ko človek je, se kr ne more ustavt."
Mikavno?
Ni komentarjev:
Objavite komentar