Pica s polnjeno skorjico

V katerem filmu (risanki) že si deklica zaželi pice s polnjenim robom? Glede na to, da smo pri nas doma vsi veliki ljubitelji risanih filmov, točno vemo, o katerem je trenutno govora... Jaz, baraba.

Vse skupaj ni prav nič posebnega, sploh ne izdelava. Je pa zelo fino (in nepričakovano), ko te hrustljavo zapečena skorjica preseneti z mehko sirasto sredico...

Testo za pico še vedno delam po istem postopku - všeč mi je, ker je testo malo bolj suho in nase lepo veže paradižnikovo mezgo, ne da bi bil pretirano vlažen. Tokrat sem testo zamesila iz polovice polnozrnate pirine in polovice navadne bele moke, iz vsega skupaj 700 g moke. Za pico s polnjenim robom naredim edino to razliko, da ga (dobro vzhajanega) razvaljam malo bolj na veliko, toliko, da ga lahko prepognem nazaj. Najprej nadevamo rob - paradižnik, sir, če je kakšen kos šunke odveč, ga sesekljamo na manjše koščke, nato prekrijemo z "odvečnim" testom in dobro zatisnemo. Preostali del testa nadevamo po lastnem okusu, pri nas vedno pridejo v poštev pelati (mezga), sir, šunka, gobe, olive in začimbe, predvsem origano - klasika.

Samo še najbolj lačne prikličemo k mizi in hokus pokus - pice več ni! :)