Testo pripravimo po receptu:
200 g moke
120 g
sladkorja v prahu
150 g mletih olupljenih mandljev
160 g masla (na sobni temperaturi)
2 rumenjaka
ščep pecilnega praška
ščep soli
150 g mletih olupljenih mandljev
160 g masla (na sobni temperaturi)
2 rumenjaka
ščep pecilnega praška
ščep soli
marmelada za nadev (po želji razmešana z rumom) - za otroke brez
Vse sestavine zatehtamo (razen marmelade), olupljene mandlje sem zmlela z mletim sladkorjem, tako kot pri receptu za makarone, in zamesimo testo, ki ga pospravimo v hladilnik za dve uri.
Če nimamo olupljenih mandljev, jih lahko olupimo sami - enostavno jih prelijemo z vrelo vodo, počakamo, da se lupina napije, nato pa jih zdrgnemo s kuhinjsko krpo (vzamemo takšno bolj slabe kvalitete, da je ni škoda). Lahko pa uporabimo tudi neolupljene, kot je naredila Sladkosneda, ob tem pa moramo najbrž upoštevati, da nase vežejo malo več vlage.
Piškote sem se lotila delati malo kasneje. Najprej sem se lotila valjanja tako kot ponavadi, mizo in valjar sem pomokala in hotela zvaljati, ampak se je vse trgalo, vleklo po valjarju itd. Nato sem se odločila, da bom valjala delno po nasvetu z originalnega recepta, delno po metodi za belo pito - spodaj sem dala paki papir, zgoraj pa vrečko in uspeh je bil zagotovljen.
Ko delam linške ali njim podobne piškote, jih vedno delam tanke in majhne, pa tudi zapečem jih pravzaprav malo bolj, saj pri nas nihče ne mara belih, debelih piškotov z okusom po pecilnem prašku.
Piškote sem spekla, polovico pladnja polne, polovico naluknjane. Za izdelavo luknjic sem uporabila okrogli nastavek za brizganje, in sicer sem naredila tri luknjice. Polne piškote sem namazala z marmelado, kar klasično, z nožem, in jih pokrila s posladkanimi piškotki z luknjicami (tega sem se naučila že od mame). Potem sem jih samo še pospravila v škatlo, plasti ločila s peki papirjem, nakar sta prišla naša dva fanta, preverila, če ju kdo opazuje in se spravila nanje kot kobilice, tako da sem jih morala kar zapleniti. :)
Veselo ustvarjanje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar