Ozimnica iz grozdja

Kljub temu, da je bilo poletje letos precej kilavo, kar se tiče vremena, sta naši dve trti rdečega grozdja zasajeni pred hišo zelo dobro obrodili. Grozdje res ni bilo tako zelo sladko kot lani, vendar je imelo zadosti sladkorja, da ga v sok ni bilo potrebno dodajati, v marmelado pa le toliko (želirnega s pektinom), da se je malo zgostila. Poleg soka in marmelade stisneva nekaj grozdja tudi za kis, vendar na to še pridno čakamo - morajo kvasovke opraviti svoje.

O količinah grozdja, ki jih porabim za to, težko pišem - par ali dva napolnjenih velikih emo loncev za sok, za marmelado pa običajen, največji od servisa.

Sok vedno pripravljam s sokovnikom, tistim, v katerega spodnji del natočimo vodo in segrevamo, da se potem grozdje v cedilu zgornje posode izsoči. Navadno ga potem še malo pretlačim, da gre čim več soka iz njega. Ko se sok nacurlja, ga precedim čez gazo in cedilo, da ni nepotrebne usedline, dam nazaj v lonec, zavrem, vroče polnim v prej sterilizirane, segrete steklenice in zaprem z zamaški. Delo je precej umazano, zato pride prav kakšna stara kratka majica in krpe za brisanje, ki jih niti pod razno ni škoda.

Za marmelado lonec napolnim z grozdjem, počakam, da spusti sok (tega prvega navadno dam k soku, da je marmelada bolj gosta), malo pokuham in nato pretlačim. Če je potrebno, dodam še malo kaše, ki ostane od kuhanja soka. Vse skupaj preprasiram čez cedilo, da se znebimo pečk, ki grenijo, dam nazaj v lonec, zavrem in malo pokuham. Na koncu dodam še želirni sladkor (letos najbrž kakšnega 1/2 kg za cca. 2 l marmelade), kuham prbližno 10 minut, da se zgosti, vroče napolnim v sterilizirane, ogrete kozarčke in zaprem.

Pri vsem tem moramo biti zelo pazljivi, saj sta tako sok kot tudi marmelada izredno vroča in ko zapiramo steklenice in kozarčke se lahko hitro opečemo. Pustimo, da se sok in marmelada počasi ohlajata in nato pospravimo med ostalo ozimnico.

Oboje je zelo dobro, sploh v hladnejših jesenskih in zimskih dneh, recimo na palačinkah. :)