Brazilski sirovi kruhki - Pão de Queijo

Navdih za ta prispevek je mogoče prispevalo tudi bližajoče svetovno prvenstvo v nogometu v Riu v Braziliji. Na spletno stran sem naletela ob iskanju receptov za pasijonkin sladoled, odkrila pa sem recepte, ki jih je potrebno preizkusiti (enkrat v prihodnosti).
 

Recept, ki me je resnično premamil in vzbudil zanimanje mojih brbončic, je tale. Gledala in preučevala sem ga od februarja. Recept sem zdaj še malo preštudirala, razmislila o sestavinah, količinah in tako naprej in spet nazaj. Ko sem ga dejansko preizkusila, sem naredila tako:

Recept

testo (za 20 malih kruhkov)


150 g tapiokine moke
50 ml olja
70 ml mleka
10 g masla
70 g mehkega belega sira
30 g sira Cheddar
30 g španskega sira Manchego
1 jajce
1/3 žličke soli

Pečico segrejemo na 180 °C. Sir naribamo. Sama sem vzela beli sir, ki je pri nas sicer namenjen za žar, in ga pokombinirala s Cheddarjem in Manchego. Variacij glede na vrsto sira je ogromno. Glede na to, da so to načeloma brazilski kruhki, bi bilo najbrž fino uporabiti njihov sir Queijo Minas, ki pa ga nisem dobila. Tako sem se odločila za kombinacijo sirov, ki jih lahko dobim pri nas, ne vem pa, ali sem s tem dobila pravi okus. Najverjetneje bi lahko uporabila tudi ne preveč starano različico Tolminca - mogoče to preizkusim naslednjič.

Mleko in olje zlij v kozico, dodaj sol, segrevaj do vretja in odstavi z ognja. Vmešaj tapiokino moko in pusti, da počiva 10 do 15 minut. Masa izgleda zelo suho, vendar ne potrebuje dodatne vlage ali maščobe. Vmešaj jajca in sir. Testo nekaj časa gneti (dlje časa, boljše bo - jaz sem vztrajala približno pet minut). Testo oblikuj v kroglice velikosti oreha (ali večje - po želji) in jih v razmaku polagaj na peki papir. Čas pečenja je približno 20 do 25 minut, dokler rahlo ne porjavijo. Paziti je treba, da jih ne pečemo predolgo, saj postanejo trdi in grenki. Med peko bodo kruhki čisto malo narastli.

Ker je med sestavinami veliko maščobe, bi najbrž lahko nekaj olja izpustili in zamenjali z mlekom oziroma kombinirali s sladko smetano. Med peko je videti, kako se maščoba izloči in kruhki se v pečici dejansko cvrejo.

Proti koncu peke božansko dišijo, kar lahko privabi tudi sosede :-)

Najboljši so ravnokar pečeni (iz pečice), saj so okrog fino hrustljavi, znotraj pa še mehki.

Glede na to, da mi je ostalo še kar nekaj sira, mislim, da se bodo kmalu znašli spet na naši mizi.

Ustvarjajte in uživajte!

*Tapiokina moka ne vsebuje glutena (ker manioka ni žito, temveč gomoljnata rastlina, podobno kot naš krompir), zato je ta recept primeren tudi za ljudi s celiakijo.