Prva ideja je bila, da se tega lotiva skupaj z mamo, zato je ona že pred tem pripravila testo (nekje med vlečenim in rezančevim). Ker pa se vedno zgodi kaj pričakovano nepričakovanega, se jih tisti dan nismo lotili. Testo sem vzela domov in ga dala v hladilnik, počivanje mu kvečjemu koristi. :) Psihično sem se skoraj uspela pripraviti, da bo šlo pol nedelje za izdelavo žlikrofov, ampak glej ga zlomka - trajalo je od sedmih zjutraj, ko je mož začel lupit tri kilograme krompirja, pa do sedmih zvečer, ko sem zadnjega postavila na pekač za v skrinjo. Vmes sva si privoščila samo toliko premora, da sva skuhala in pojedla netipično nedeljsko kosilo in spravila najmlajšega k popoldanskemu počitku.
Pri žlikrofih je pač tako, da ko jih delaš, jih narediš malo več, da so še za kdaj - na hitro... Iz te količine krompirja jih je prišlo cca. 600, tako da sledeči recept (prirejen po receptu iz knjige Večerja za 30, ki jo je izdalo Predstavništvo Evropske komisije v Republiki Sloveniji) kar ustreza, samo faktor množenja manjka. Sama sem nadev naredila bolj "po občutku", ampak to bralcem bloga ne pomaga kaj dosti, ane? :) Za eno porcijo potrebujemo 30 žlikrofov.
Za približno 100 do 150 idrijskih žlikrofov potrebujemo
Testo:
300 g moke,
1 jajce,
1 čajno žličko olja,
malo soli
nekaj žlic mlačne vode.
Nadev:
500 g krompirja,
50 g ocvirkov,
drobnjak,
sol,
poper,
po potrebi malo drobtin, da maso bolj poveže.
Iz moke, jajca in vode zamesimo testo, ki je mehkejše kot testo za rezance. Testo gnetemo tako dolgo, da postane prožno ter se ne prijemlje rok in deske. Če testo prerežemo, mora biti gosto in brez luknjic. Nato oblikujemo hlebček, ga pokrijemo, da se ne izsuši, in pustimo počivati najmanj pol ure. Tako pripravljeno testo sproti na tanko razvaljamo, da se nam ne izsuši, pri tem pazimo, da testo ni ne preveč ne premalo pomokano, sicer žlikrofov ne bomo mogli stisniti skupaj oziroma se nam bo vse lepilo na mizo in prste. Za valjanje testa priporočam uporabo strojčka za izdelovanje testenin.
Nadev za idrijske žlikrofe naredimo iz slanega kuhanega krompirja, ki smo ga še toplega pretlačili. Dodamo mu ocvirke, drobnjak, poper, sol. Vse sestavine dobro premešamo
in ugnetemo v voljno zmes. Nadev se ne sme drobiti, zato mu po potrebi dodamo maščobo (kakšno žlico masti od ocirkov) oziroma malo drobtin, če je premokro.
Iz nadeva napravimo enakomerne, za (majhen) lešnik velike kroglice, ki jih z razmakom enega prsta polagamo na razvaljano testo. Nato testo med kroglicami prerežemo po dolgem in počez. Testo zavihamo in med kroglicami stisnemo, da se sprime in dobimo ušesca. Zgoraj v vsakega s prstom ali ročajem kuhalnice vtisnemo luknjico in pri tem pazimo, da se testo ne pretrga. Tako dobijo idrijski žlikrofI svojo značilno obliko.
Vodo, v kateri bomo kuhali žlikrofe, solimo in zavremo. Vanjo stresemo žlikrofe, pomešamo in pokrijemo. Kuhani so, ko priplavajo na površje in ponovno zavrejo - niti po nesreči jih ne kuhajte dlje časa. Vzamemo jih iz kropa in postrežemo kot prilogo (tipično h koštrunovi bakalci) ali kot samostojno jed (s smetano, gorgonzolo, mesno omako, maslom ipd).
Veselo na delo, potem si jih pa le privoščite!
Pridna!
OdgovoriIzbrišiJa, pa še dobri so, se jih moramo kdaj lotiti po starem...
OdgovoriIzbriši