Francoski makaroni

Pozdravljeni v svetu makaronov!

Po končanem dopustovanju v Parizu sem (ko pogledam nazaj in povprečim) skoraj razočarana nad tem, kako malo resnično francoskih jedi sem poizkusila... No, nisem pa ravno "šparala" pri pokušanju makaronov. Kupila in pojedla (v skupini še ostalih sladkosnedov) sem jih pri:
1) Hugo & Victor,
2) Pierre Hermé,

3) Ladurée,

4) Gérard Mulot.

Najboljši so zares pri Ladurée :) vedno jih imajo še in še, tako kar se tiče okusov in same količine - edino, kar sem pogrešala, je bil pristen okus črnega ribeza, ki sem ga našla pri ostalih. In pa še tega ne vem, kako mi je uspelo prvi dan na elizejskih poljanah spregledati njihov ličen butik :)

Sledi jim lahko (za moj okus) samo Pierre Hermé, kjer so tudi zares zares zelo dobri, pisani, ene ali dveh barv, svetleče zlati ali kakršnikoli drugačni - okusi so bolj zanimivi, večplastni (povezava do enega njihovega recepta). Skratka, splača se jih poiskati.

 

Tudi pri Hugo & Victor so bili dobri, mogoče še posebej zato, ker so bili prvi, ki smo jih našli, malinovi in ribezovi. :) Kljub temu pa so bili malo premehki - ko si zagrizel vanj, ni bilo več čutiti, da gre za makaron. 

Lahko pa rečem, da so bili zelo zelo povprečni (resnično nič posebnega) pri Gerard Mulot, barve slabo razmešane, okusi nič posebnega, večinoma običajni, nič eksotičnega. Pri teh mi je bil še najbolj poseben kokosov, ki je rahlo spominjal na Rafaello, ampak bi se ga dalo (po mojem mnenju) še izboljšati. Pa tudi kar se tiče postrežbe in osebja, bi se dalo narediti še mnogo dobrega.

Med raznoraznimi okusi, ki so na razpolago pri Ladurée in Pierre Hermé, so bili meni najbolj všeč:
1) malinov (ob tem se spomnila na recept na strani Naredila Ana),
2) okus črnega ribeza, ki ga na res veliko žalost pri Ladurée nimajo, in 
3) pistacijev.


Polnila so velikokrat narejena na osnovi "gostih marmelad", pri čemer se poslužujejo tudi pešk (malinovih oziroma katerih drugih) v reducirani količini, ali pa krem na osnovi (belega) čokoladnega genacha oziroma karamelnega namaza. Nisem pa še ugotovila, kakšna krema je v pistacijevih - poleg tega, da je že sam makaron z dodatkom mletih pistacij, spominja krema na masleno z mletimi pistacijami.

Sama osnova makarona je velikokrat dodelana z dodatnimi sestavinami (kakav, kokos, pistacije in najbrž še kaj. Po vrhu pa so posuti z vsem mogočim: sesekljani oreščki, mak (kivi varianta), kokos, sladkor itd. Napolnjeni so po sredi, mogoče zaide pri nekaterih malo kreme tudi v sam makaron, tako da je kreme kar veliko, makaron pa lepo prežet z okusom. Spečeni so tako, da se ponekod vidijo razpočeni mehurčki oziroma špička nabrizganega makarona.

Cena kot končen razlog, koliko jih kupiti, je (glede na sestavine) pretirana... Ko pa vidiš, da vsak razpokan ali zlomljen konča v enem skritem kotu na robu butika, vidiš, čemu ves ta direndaj. Kljub temu pa sem prepričana, da lahko vsak naredi zelo dobre makarone sam, doma, le malo domišljije je potrebno, pa bodo ravno taki kot pariški!