Poročna torta

Ne zame, za prijatelja - kljub temu, da sem tudi pred svojo poroko imela take čudne zamisli. :) Ampak danes, po tem vikendu, vem, da sem se pravilno odločila, ko sem torto za svojo poroko prepustila izkušenim rokam Beti.

Torte sem se lotila tako kot vsake druge - najprej pekači (hvala DB za pomoč), potem preračunavanje in nakup sestavin, peka biskvitov, izdelava krem, sestavljanje torte in za konec še oblikovanje ter dekoracija. Saj za eno rojstnodnevno torto vse to gre, zdaj skoraj z minimalnim naporom, problem poročne torte pa je v tem, da MORA uspeti in da je MORA biti dovolj za vse svate, ki te kritično ocenjujejo, predvsem pa MORA biti všeč mladoporočencema. Ali mi je uspelo?

Tako nekako mi je uspelo (ob nesebični pomoči moža, ki je moja desna roka, in mame, ki je cel vikend pazila na pobalina).

Da preidemo nazaj k torti. Hershey's z malinovim nadevom - navaden biskvit s sadjem in bavarsko kremo - spet Hershey's z malinovim nadevom. Kljub zaročenkinim željam po kombinaciji nutelle in malin, sem se vseeno odločila za bolj kakavovo varianto, saj je biskvit za nuttelino torto premehak in bi potreboval nekaj korekcije, da bi bil primeren za poročno torto, ki mora držati skupaj.

Recept za Hershey's bisvit je tak kot vedno, uporabila sem ga že pri torti za drugi rojstni dan in za peti, enako je z malinovim nadevom. Lahko pa povem kaj bolj točnega o količinah...

Za spodnjo, največjo torto premera 36 cm, sem porabila 3x osnovno količino biskvita, spečeno vsakič posebej, za 25 do 30 minut. Ker se med peko rahlo napihne, sem vsako plast porezala, da sem dobila tri ravne diske. Za zgornjo torto sem spekla 1 količino osnovnega recepta, v obodu premera 20 cm, pekla pa sem ga okrog ene ure, dokler ni bilo pečeno - to zopet preverimo tako, da z zobotrebcem preizkusimo in ko je gostota biskvita enaka na robu in na sredini, je najbrž pečeno, poleg tega pa se tudi ne bo nič več prijelo na zobotrebec.

Srednjo torto, velikosti 28 cm, sem delala iz količine osmih jajc recepta za biskvit, "ki ne pade dol". Mogoče ga je bilo vseeno preveč, ko se je enkrat dvignil in se raztegnil rahlo čez rob oboda. Že od vsega začetka sem iskala recept, ki vsebuje vsaj nekaj maščobe, saj ti ostanejo bolj sočni in jih ni potrebno (preveč) namakati. Oba zgornja biskvita sem razrezalaa na tri enako debele diske, ostanke pa sem pospravila za cake pops-e. 

Ker nisem hotela, da bi torta stala predolgo časa, zaradi česar izgublja na svežini, sem se kreme lotila večer pred poroko. Iz dobrega kilograma malin in 300 g sladkorja sem skuhala gost malinov sirup, ki sem ga precedila. Za to količino malin sem porabila 2 litra smetane (priporočam trajno), čvrsto stepene, in 30 lističev želatine (veliko, ampak manj si skoraj ne bi upala dati), namočene v hladni vodi. Najbolj me je skrbelo, da želatina ne bi prijela. Želatino sem raztopila v vročem malinovem sirupu, ki sem ga nato ohladila in vanj zamešala stepeno sladko smetano. Na vsakega pol litra smetane sem dodala še dve žlici sladkorja v prahu.

Drugo kremo sem pripravila iz dvojne količine kreme za torto piškotek oziroma sadne košarice. Poleg tega sem uporabila še konzervo vloženih breskev, tri kivije, dve banani in 250 g svežih jagod.

Torto sem sestavljala klasično - biskvit, (sadje) krema, biskvit, (sadje) krema, biskvit. Po vrhu in okrog sem jo premazala z masleno kremo (iz 750 g masla, 750 g sladkorja v prahu in 100 ml sladke smetane). Poskusila sem jo premazati čim bolj na tanko, edino kar mi ni bilo všeč, je to, da se preko relativno vlažnega nadeva kar povleče in jo je tam potrebno večkrat popravljati, ampak mi je uspelo, nekje ob polnoči. :) Torte so bile tako pripravljene na oblačenje v tičino maso in so v hladilniku čakale do jutra.

V poznih nočnih urah sva se z možem lotila še oblikovanja figuric. Ker je bilo vse v stilu dinozavrov, sva se odločila, da narediva nevesto in ženina dinozavra. V cca. 2 urah sva končala, z rezultatom sem pa še kar zadovoljna.

Zjutraj, po slabih petih urah spanja, kavi in jutranji dozi ripper-ja, sem se lotila valjanja tičino mase. Tokrat sem izbrala to in moram priznati, da sem bila zares zadovoljna. Brez trganja, enostavno se valja in precej na tanko. Tudi poraba je bila zelo "gorenjska" - dober kilogram, tako da je bila res zelo na tanko prevlečena. Torte sem imela oblečene v slabi uri, brez kakšnih izpadov slabe volje. Potem sem naredila še nekaj osnovnih okraskov (da ni bila preveč načičkana), satenasti trakec za spodaj ter slamice (znotraj manjšega premera) v veliko (7) in srednjo (5) torto za stabilizacijo. Nazadnje je sledil še prevoz (nisem tvegala, zato sva z možem vozila vsako posebej, ne sestavljene), sestavljanje skupaj tik pred zdajci in to je bilo to. 

Moram priznati, da je poročna torta kar velik podvig. Kljub temu, da torta sama po sebi ni nič posebnega, si cel čas pod pritiskom. Uporabila sem jo za poročno darilo. Sem pa res hvaležna za vse pohvale, ki mi dajejo energijo za naprej. :)